
Kremelj je pozdravil izjave nekaterih evropskih voditeljev o potrebi po ponovni vzpostavitvi dialoga z Rusijo. Evropa je namreč po začetku invazije na Ukrajino leta 2022 z Rusijo prekinila praktično vse diplomatske in druge stike. Rusija medtem po navedbah Kijeva, nadaljuje napade na Ukrajino, zlasti na vzhodni fronti.
V Moskvi so danes pozdravili izjave nekaterih evropskih voditeljev o potrebi po ponovni vzpostavitvi dialoga z Rusijo. Po navedbah Kremlja to predstavlja pozitiven razvoj stališč.
"Opazili smo izjave, ki so jih v zadnjem času podali evropski voditelji. Če to resnično odraža strateško vizijo Evropejcev, potem je to pozitivna sprememba njihovih stališč," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Pripravljenost na ponovno vzpostavitev dialoga z Rusijo sta med drugim izrazila francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanska premierka Giorgia Meloni. Macron je decembra dejal, da bi bilo za Evropo koristno, da bi se znova začela pogovarjati z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Nedavno mu je sledila Meloni, ki je prav tako ocenila, da je prišel čas za vzpostavitev dialoga.
"Iz Pariza, Rima in celo Berlina prihajajo izrazi podpore ideji, da se je za stabilnost v Evropi treba pogovarjati z Rusi. To popolnoma ustreza našemu stališču," je dejal Peskov.
Macron je bil sicer eden redkih evropskih voditeljev, ki je tudi po začetku ruske invazije na Ukrajino še govoril s Putinom. Večina drugih držav v Evropi je popolnoma prekinila stike z Rusijo in v okviru EU uvajala stroge sankcije proti njej.
Evropa je tudi zato lani ostala nekoliko na stranskem tiru, ko je ameriški predsednik Donald Trump okrepil prizadevanja za končanje vojne, pri čemer je Washington vzpostavil neposredne stike tako z Moskvo kot Kijevom.
Po besedah Peskova za razliko od Evrope pri odnosu Združenega kraljestva do Rusije ne opažajo pozitivnih premikov. Kot je dejal, London očitno "ni pripravljen prispevati k miru in stabilnosti v Evropi" in nadaljuje z "radikalnim, negativnim in destruktivnim pristopom".
Rusija nadaljuje obsežne napade na Ukrajino
Rusija sicer medtem nadaljuje napade na Ukrajino. Kot je davi v svojem poročilu o stanju na fronti navedel generalštab ukrajinskih oboroženih sil, je Rusija od četrtka zjutraj izvedla 180 posameznih napadov, največ v okolici krajev Pokrovsk in Mirnograd na vzhodni fronti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem danes na novinarski konferenci ob obisku češkega predsednika Petra Pavla povedal, da je Ukrajina končno prejela pošiljko raket za sisteme zračne obrambe zahodnih zaveznic, ki so jo čakali že dlje časa, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

"Do danes zjutraj smo imeli več sistemov brez raket. Sedaj, ko jih imamo, lahko to odkrito povem. Ne gre samo za sisteme patriot, ki nikoli ne bodo zadostovali. Ukrajina ima veliko različnih sistemov, ki smo jih dobili med vojno. To pa zahteva stalne pošiljke raket. Hvala bogu, danes zjutraj smo prejeli velik paket. (...) Toda to je stalo veliko truda, krvi in človeških življenj," je povedal Zelenski.
Težave pri oskrbi z energijo
Pred tem je v četrtek zvečer sporočil, da ovire na poti do miru ne predstavlja Ukrajina, temveč Rusija, ki želi uničiti ukrajinski energetski sistem. Dodal je, da je po nedavnih ruskih napadih na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov brez elektrike ostalo 400.000 ljudi.

Veliko Ukrajincev se sooča s hudimi težavami z oskrbo z elektriko, vodo in ogrevanjem, medtem ko Rusija redno napada energetsko infrastrukturo.
Posledično bodo šole v prestolnici Kijevu zaradi "težavnih razmer" zaprte do prihodnjega meseca, je danes sporočil župan Vitalij Kličko. Šole bodo do 1. februarja zaprte od ponedeljka, je zapisal na Telegramu. Kijevske oblasti so ob tem napovedale, da bodo zmanjšale tudi intenzivnost ulične razsvetljave na petino njihove zmogljivosti, da bi prihranili energijo.
Novi minister za energetiko Denis Šmihal je v tej luči danes povedal, da je državnim elektroenergetskim podjetjem odredil znatno povečanje dobav električne energije iz tujine. Ekipe inženirjev in drugih strokovnjakov se medtem v hudem mrazu trudijo, da bi ponovno vzpostavile delovanje elektrarn in transformatorskih postaj, ki so bile v zadnjem času poškodovane zaradi ruskih dronov in raket, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Britanska vlada je medtem danes po poročanju dpa napovedala paket pomoči za popravilo in zaščito ukrajinske energetske infrastrukture, ki bo znašal nekaj več kot 23 milijonov evrov.
Ukrajinska delegacija na pogovore v ZDA
Pogajalci Kijeva so se medtem odpravili na pot v ZDA na nadaljnje pogovore o varnostnih jamstvih v okviru načrta za končanje vojne, ki ga je pripravil Washington. Zelenski je ob tem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP izrazil upanje, da bo dobil več jasnosti tako glede dokumentov, ki so jih pripravili z ameriško stranjo, kot tudi glede ruskega stališča do njih.
Ukrajinska veleposlanica v ZDA je pozneje potrdila, da bodo pogovori v soboto potekali v Miamiju. Ukrajinsko stran bo vodil šef kabineta ukrajinskega predsednika Kirilo Budanov in vodja ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Rustem Umerov. Kdo bo sodeloval na ameriške strani, za zdaj ni znano.
Če bo vse dokončno dogovorjeno in če bo ameriška stran dala soglasje, potem bo po besedah Zelenskega lahko prišlo do podpisa teh dokumentov v švicarskem Davosu, kjer bo prihodnji teden potekalo letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma.

Srečanja se bo po napovedih udeležil tudi Donald Trump, ki si prizadeva za končanje vojne v Ukrajini, pri čemer pritiska na Kijev, naj sprejme pogoje, ki pa po mnenju Kijeva pomenijo popuščanje Rusiji.
Zelenski je nedavno sporočil, da je dvostranski dokument z ZDA o varnostnih jamstvih za Ukrajino "v bistvu pripravljen" za dokončanje na najvišji ravni s Trumpom.
Ameriški predstavniki se že mesece ločeno pogajajo s Kijevom in Moskvo o sporazumu, katerega cilj je končati štiri leta trajajočo vojno, vendar nekatere ključne točke ostajajo nerešene. Med temi so s strani Rusije zasedena ozemlja in varnostna jamstva, ki naj bi jih Ukrajina prejela od zaveznikov za odvračanje Rusije od ponovne invazije.
Trump je v sredo za agencijo Reuters povedal, da je ruski predsednik Putin "pripravljen skleniti sporazum", vendar da je "Ukrajina manj pripravljena na to", in za zastoj v pogajanjih okrivil Zelenskega.
Zelenski pa je po poročanju ukrajinske tiskovne agencije Ukrinform danes zatrdil, da ima Ukrajina "pobudo v pogajanjih" in da pri tem vprašanju "napreduje hitreje kot Rusija", ki da zavlačuje mirovni proces. Poudaril je še, da je Ukrajina tako kot ZDA zainteresirana za končanje vojne.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje